Začetek pomladi predstavlja v simboličnem smislu novo rojstvo in razcvet nečesa novega, velja za čas udejanjanja in zato predstavlja idealno priložnost, da se človek znebi odvečne stare in preživete navlake ter tako ustvari prostor za nekaj novega. Star pregovor pravi, da je dobro pomesti najprej pred svojim pragom. Tako se je tudi navlake dobro znebiti najprej v okvirih svojega mikrokozmosa, okolica se spremembi nekako vzročno-posledično sama od sebe prilagodi. V mislih imam seveda čistko in s tem prebujanje telesa po zimskem spanju.

Ena od oblik čiščenja in s tem revitalizacija telesa je postenje, ki je definirano kot prostovoljno odpovedovanje hrani v vseh ali izbranih oblikah. Le-to ni novodobna iznajdba. Poznali so ga že v starih časih, saj so se ljudje jasno zavedali, da preobilno hranjenje škodi zdravju, zato so se postili enkrat mesečno. Pogosto rečem, da so včasih ljudje živeli veliko bolj v sozvočju z naravo kot danes, se ravnali v skladu z njenimi naravnimi ritmi in se zgledovali po živalih. Med predstavniki živalskega sveta skoraj ni izjeme, ki se ne bi v določenih obdobjih instinktivno postila. Tako divje kot udomačene živali v času bolezni ali poškodb nagonsko zavračajo hrano.

Kar je včasih veljalo za temeljno resnico, je dandanes potrebno znanstveno dokazovati. Tako je dokazano, da primerna izbira prehranjevalnega vzorca pomaga k hitrejšemu okrevanju pri večini kroničnih in akutnih bolezenskih stanj, nasprotno je dokazano, da nekvalitetno pridelana in industrijsko obdelana živila povzročajo, povečujejo, podaljšujejo in pospešujejo bolezenska stanja in zdravstvene težave ter negativno vplivajo na vsesplošno počutje.

Tudi o učinkih postenja obstaja že lepo število študij, ki temeljijo na znanstvenih dokazih. Večina študij je sicer narejena na podlagi dlje trajajočega postenja, nekateri od učinkov pa so:

  • Terapevtski post sproži v človeškem organizmu t. i. pozitivni stres, ki ima spodbujevalni učinek na imunski sistem.
  • Po določenem času terapevtskega posta začne organizem porabljati maščobne rezerve. Posledično izginja odvečno maščevje, izboljša se pretok krvi, zmanjša se možnost za številna kronična vnetja in novodobna obolenja.
  • Postenje izboljša delovanje možganskih funkcij in struktur.
  • Terapevtsko postenje izboljša delovanje vseh čutil. 

Zdaj pa k bolj praktičnemu delu zapisa, ki je tudi povod za ta zapis …

Dva vikenda v marcu, in sicer vikend med 2.3. in 4.3., in pretekli vikend, 16.3. do 18.3., sem vodila skupinsko spletno postenje, ki se je izkazalo za zaželeno in odzivno 🙂

Veliko posameznikov se je odzvalo s povratnimi informacijami, nekateri so me naknadno prosili za navodila in vodenje, nekaj pa se jih posti prav ta trenutek. Še danes se sprašujem, kako da sem se jaz, veeeelika ljubiteljica hrane, odločila za stradanje?! Vse ob svojem času. Lakoto je telo čutilo le cel prvi in del drugega dne, tretji dan pa sem že bila ‘na konju’. Priznam, da je prav lušten občutek, ko nima telo ne želje in ne potrebe po hrani, postane lahko, dejansko pridobi na tisti čudoviti življenjski energije, ki jo pod težo prenajedanja izgubi, pa še kar nekaj časa v dnevu se pridobi.

Plan je torej bil tridnevni post z uvajalnim dnevom pred začetkom in po koncu, da telo postopoma prilagodiš na spremembo. Četrti dan pa se je zgodila moja osebna revolucija, ko si sploh nisem želela jesti. Tako sem se odločila za mesec eksperimentiranja, ko sem bolj ali manj na tekoči, izključno rastlinski hrani (beri sadje, zelenjava, oreški), in, verjamete ali ne učinke sem videla in čutila že v prvih dneh postenja. Da ne bo pomote, absolutno ne zagovarjam in težko verjamem v t.i. življenje na prani, si pa mislim, da lahko človek preživi samo na tekočini nekaj zelo lepih in zanimivih dni, s tem dela svojemu telesu in sebi veliko uslugo, saj lahko na ta način odpravi marsikatero težavo, bolezensko stanje ali pač samo dvigne splošno počutje. Prepričana sem, da ima postenje ali minimalno prehranjevanje tudi duhovne vidike, kamor pa se mi ne da ‘ulazit’, saj se mi zdijo to zelo intimne zadeve in lahko hitro postanejo kakšno jabolko spora ali ne ravno okusnih debat … Z veliko radovednostjo pa vseeno opazujem, poslušam in zaznavam svoj notranji svet.

Proces spremembe prehranjevalnega vzorca prinese marsikaj; od prijetnejših do manj prijetnih situacij, trenutkov, občutij … Ker tako telo kot možgani potrebujejo čas za prepoznavanje in adaptacijo novih navad, so seveda prvi dnevi, celo tedni napornejši in terjajo več samodiscipline in podpore bližnjih. Iskreno povedano pa so ti prvi trenutki vpeljevanja sprememb hkrati tudi precej vznemirljivi, saj kot vsaka nova stvar v življenju povzročajo tisto začetno evforijo, ki mine, ko se noviteta počasi že vpelje v naš vsakdan. Moj proces vpeljevanje nove navade v vsakdan še ni zaključen, sem pa nedvomno korak bližje, kar je najpomembnejše; z majhnimi koraki do velikih sprememb!


“Sprememba je edina stalnica v življenju.”